Gozdovi in ljudje – dediščina za prihodnost, 3. seminar za etnobotaniko

Kdaj:
16. marec, 2019 @ 10:00 – 17. marec, 2019 @ 18:30
2019-03-16T10:00:00+01:00
2019-03-17T18:30:00+01:00
Kje:
Ljubljana
Metelkova 2
Gozdovi in ljudje – dediščina za prihodnost, 3. seminar za etnobotaniko @ Ljubljana

Gozdovi in ljudje – dediščina za prihodnost, 3. seminar za etnobotaniko

16. IN 17. MAREC 2019 (UPRAVNA HIŠA SEM)

Letošnji seminar za etnobotaniko je posvečen kulturni dediščini gozdov,
temu izjemnemu naravnemu bogastvu, ki je človeku podarjeno zgolj v
upravljanje. Da bi drevesa po starem reku »ne šla v nebesa« in da bi zdrave
gozdove ohranili našim zanamcem, je nujno zavedanje o kompleksnem
pomenu gozdov za človeka in planet ali kot pravi slovenski ljudski
pregovor: »Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka.«

 

Pavel Medvešček Klančar, “med nebom in zemljo – drevesa v staroverskem čaščenju”

Drevo je bilo eno od temeljev ter središčni element predkrščanskega verovanja
in življenja v srenji. O drevesih je ohranjenih veliko pripovedk, ena izmed njih
pa govori o drevesu, ki povezuje zemljo z nebom, kar človeku omogoča stik s
prasilo Nikrmano, katera je ustvarila vsa svetišča v naravi. Staroverci so verjeli,
da je drevo živ in čuteč organizem, zato so ob pomembnem drevesu, ki je
iznenada usahnilo, opravili poslovilni obred. Izgubo svetega drevesa so
doživljali kot potres, ki jim je zamajal srenjo in širšo hosto. V starodavnem
verovanju naših prednikov so imeli poseben pomen ‘krepuniki’, ki so rastli na
vrhu velikih skal in se jih ni smelo posekati. Ker morajo korenine takega drevesa
poiskati stik z zemljo skozi razpoke v skali, je bilo tako drevo simbol vztrajnosti
in skromnosti. Poznali in častili so tudi ‘blistava’ drevesa, ki so imela nenavadne
izrastke, bule ali skrivenčena debla in veje. Na vseh pomembnih vzpetinah pa so
imeli določeno število dreves, ki so jim rekli ‘vrhini’ in so jih imeli za brate
svetega drevesa. Mimoidoči so se ob njih zadrževali, jih objemali in se z njimi
pogovarjali, saj so bili prepričani, da bo njihove prošnje slišalo tudi sveto drevo.
Danes žal ne poznamo niti enega svetega drevesa. Nekatera so padla pod sekiro
nestrpnežev, s poseko gozdov pa so jih v zadnjih sto letih dokončno iztrebili.

 

Celoten program 3. seminarja za etnobotaniko je na voljo na povezavi : https://www.etno-muzej.si/files/gozdovi_program_2019_0.pdf